OPATIJA in SEVERNI KVARNER

Obiskali bomo

 

Opatija

Mesto, ki ga krasi dolga paleta laskavih nazivov, od Bisera Jadrana, hrvaške Nice ali Monte Carla, do Kraljice hrvaškega turizma in Stare Dame... Da ji vsa ta imena lepo pristojijo, se bomo prepričali tudi sami, saj se bomo živahnega obmorskega kraja in tamkajšnjih lepot dodobra naužili med našimi ogledi in večernim sprehodom ob morju. Čisto morje, blaga sredozemska klima, bližnje gore ter Kvarnerski zaliv, pa še nekaj sreče in precej podjetniškega poguma, so ribiško Opatijo ob koncu 19. stoletja preobrazili v  svetovljansko počitniško in zdraviliško letovišče. V elegantnih secesijskih hotelih je uživala premožna, pomembna in vplivna gospoda tedanjega časa. Naše mame in babice se gotovo spomnijo izredno priljubljenega Opatijskega festivala, ter številnih nepozabnih melodij, ki nas še danes omehčajo in napolnijo z nostalgijo. Omehča in malce drugače nas napolni tudi avtohtona sladica, torta Opatijska kamelija, ki slavi še eno znamenitost in simbol mesta - cvet kamelije. V številnih mestnih parkih občutljive kamelije lepo uspevajo, zlasti v osrednjem parku Angiolina, kjer se je vsa zgodba z opatijskim turizmom pravzaprav tudi začela. Skupaj se bomo sprehodili do vseh glavnih mestnih znamenitosti, se ustavili ob Aleji slavnih, seveda ne bomo pozabili nepozabne Deklice z galebom. Slikovita obmorska sprehajalna pot Lungomare bo za najbolj neutrudne na vrsto lahko prišla zvečer, po večerji, ali morda pred zajtrkom, saj bomo v enem od očarljivih opatijskih hotelov tudi prenočili. 

​

Zasebni vrt

Vrt naše gostiteljice je eden od glavnih razlogov za to naše majsko potovanje. Na pobočju še najbolj bogatim s kamenjem, je v treh desetletjih nastal čaroben vrt perunik. Nekoč ljubiteljski konjiček je prerasel v življenjsko filozofijo, skromni nasadi avtohtonih istrskih irisev pa v bogato zbirko perunik, menda največjo na Hrvaškem, zagotovo pa v Istri. Delo na tako zahtevnem terenu zahteva vztrajnost, marljivost in poleg trme resnično predanost. Našo gostiteljico vedno znova razveselijo navdušeni vzkliki obiskovalcev, ko prvič ugledajo njene razkošne perunike, z veseljem deli svoje znanje in strast, a kot pravi, hkrati vedno čuti odgovornost in skrb, ali je njen vrt dovolj urejen in cvetoč. Gotovo ji ne bomo zamerili, če ob našem obisku ne bodo cvetele prav vse perunike, saj ima narava kljub vsemu vrtnarjevem trudu še vedno zadnjo besedo :)!

​

Hum

Očarljivo, spomeniško zaščiteno in menda najmanjše mesto na svetu, je zagotovo eno najbolj pravljičnih istrskih mestec. Na svojih zgolj 100 m dolžine in 30 m širine je visoko na griču preživelo burna zgodovinska obdobja in čeprav je od nekdanjega kaštela ostalo bore malo, trmasto kljubuje času in ostaja dragoceno mesto-spomenik. Znano je tudi kot glagoljaški center, saj so pisavo glagolico tu uporabljali še na začetku 20. stoletja. Pustili se bomo zapeljati srednjeveškim uličicam, starodavnim zgradbam in lepim razgledom, mesteca pa se baje ne sme zapustiti, ne da bi poskusili 'bisko', avtohtono žganje, ki ga iz bele omele pridelujejo le v Humu. Menda jo je samo zdravje... in še kaj - hudomušno zagotavljajo domačini :).  

​

Trsat

Eden najbolj prepoznavnih in najbolj slikovitih delov mesta Rijeka leži na vzpetini, od koder se odpira lep razgled na mesto in Kvarnerski zaliv. Starodavna utrdba, Trsatska gradina, že stoletja dominira nad zalivom. Trdnjava, ki ji burna zgodovina ni prizanašala, je zdaj lepo obnovljena, postala je priljubljena točka in prizorišče pestrega kulturnega dogajanja. Trsat pa slovi tudi po Svetišču Matere Božje Trsatske s frančiškanskim samostanom, ki je najstarejše od vseh Marijinih svetišč na Hrvaškem in pomembno romarsko središče, zelo priljubljeno tudi pri slovenskih vernikih. Do Trsata vodi znamenito stopnišče z več kot 500 stopnicami, ki povezuje spodnji del mesta z vrhom. Obljubimo, ne bo vam jih treba vseh prehoditi, vsaj ne navzgor!

​

Reka

Mnogi turisti se na poti na jug Reki raje kar izognejo, misleč, da mesto opredeljujejo zgolj industrija, velika bivalna naselja in luka, ki je eno največjih in najstarejših pristanišč v tem delu Evrope. Kakšna zmota! Reka je živahno ter hitro razvijajoče se mesto, ki ima marsikaj pokazati. Ali morda veste, da so tu razvili prvi torpedo na svetu, ali pa, da se na Reki lahko podate med zvezde v modernem planetariju? Mi se bomo sprehodili po priljubljenem, živahnem Korzu in si v starem delu mesta vzeli nekaj prostih trenutkov za osvežitev, nakupe in vsrkavanje klime tega starega obmorskega kraja.

 

UNESCO-va nesnovna kulturna dediščina

Ste že slišali za strašne Halubajske zvončarje? Divje može, oblečene v ovčje kože, s strašljivimi maskami na obrazih in oprtane z velikimi zvonci? Ne? No, Halubajski zvončarji, divji varuhi stoletne tradicije živijo v Halubju in se podobno kot naši Kurenti, vsako leto ob pustnem času odpravijo na tradicionalne pohode po vaseh Halubja in Kastavštine, odganjajo zimo in kličejo pomlad. Uvrščeni so na Unescov seznam svetovne nesnovne dediščine, za te kraje pa so tako pomembni, da so jim postavili imeniten muzej, Hišo halubajskega zvončarja, ki jo bomo na svoji poti obiskali tudi mi.

​

Ameriški vrtovi

Sredi vrveža turistično oblegane Opatije se skrivajo mirni, dokaj nepoznani terasasti vrtovi, z enim najlepših razgledov v mestu. Vrtove, ki so jih obnovili in ponovno odprli šele v zadnjih letih, je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja dal urediti bogat madžarski trgovec Mihaly Pal Kuczor za svojo ženo Hildi von Hortenau. Vrtove so krasile pergole, stopnišča, klopi, rastline so bile obrezane v kroglaste ali stebričaste oblike, zasajene simetrično ali v mrežastem vzorcu. Tu so rastli kafrovci, evkaliptusi, kamelije, gardenije magnolije, avstralske agave, tisoči vrtnic in številne druge dragocene rastlinske vrste. Manjkali nista niti vinska trta in paprike, saj je Kuczor obogatel prav s prodajo le-teh v Ameriki. Nekdanji sijaj in vrtno razkošje se počasi a vztrajno vračajo v vrtove.

​

Roč

Roč je na prvi pogled majhno, tipično istrsko mestece, a zgolj po svoji slikoviti legi na vrhu hriba in romantični podobi. Je pa edinstveno in zelo posebno zaradi izjemne kulturne, predvsem glagoljaške dediščine. Tu so našli najpomembnejši glagolski grafit srednjeveške Istre - Ročki glagolski abecedarij. Ne le, da je najstarejši, temveč je s 34 črkami najpopolnejši takšen abecedarij. V Roču so bili za tisk pripravljeni najpomembnejši spomeniki hrvaške oglate glagolice,  prva knjiga tiskana v hrvaškem jeziku in med drugim tudi prva knjiga na svetu, tiskana s premičnimi črkami. Od srednjega veka pa vse do 20. stoletja je bilo to mestece središče hrvaške pismenosti, založništva in tiskarstva, temelječih na glagolici, o čemer priča replika Gutenbergove  glagoljaške tiskarske preše, ki si jo je mogoče ogledati v Roču.

​​

Kastav

Še eno od čudovitih mestec na vzpetini, z lepim razgledom na morje, mestece, ki se ponaša tudi z odlično kulinariko in bogato zgodovino. Da je mesto res posebno, nakazuje že njegovo ime - kar povprašajte vodnika, zakaj so v kraj smeli le krepostni vitezi ali pa kako so bili kaznovani prebivalci Kastava, 'obešenjaki', ko so leta 1666 v 'šterni' utopili hudobnega vojaškega poveljnika Morellija. Sprehodili se bomo po lepem in zelo zanimivem kraju, ki je bil nekoč tudi v lasti Devinskih grofov, v njem pa je živel veliki hrvaški poet in politik Vladimir Nazor. Ob vseh mikavnostih ne preseneča, da je Kastav priljubljena točka, kjer zato ne bomo edini, ki bomo uživali na pomladanskem sončku, morda s kozarčkom avtohtone belice ali ob krožniku okusnih dobrot, ki jih znajo pripraviti domačini.​